DODIPLOMSKI ŠTUDIJ (1.stopnja)



Prvostopenjski študijski program Bibliotekarstvo in informatika traja 3 leta (6 semestrov) in obsega skupaj 180 kreditnih točk (KT). Študijski program vključuje tri smeri: Bibliotekarstvo, Informacijska znanost in Knjigarstvo. Strokovni naslov, ki ga pridobi diplomant, je diplomirani bibliotekar in informatik oz. diplomirana bibliotekarka in informatičarka (dipl. bibl. in  inf.).
Temeljni cilj univerzitetnega študijskega programa Bibliotekarstvo in informatika je usposobiti strokovnjaka za delo na področju organiziranja znanja, ki vključuje produkcijo, distribucijo, hrambo in posredovanje vseh vrst informacij. Program daje osnove tudi za nadaljevanje študija na magistrski in/ali specialistični stopnji ter za vseživljenjsko strokovno in znanstveno usposabljanje, saj kandidati pridobijo znanja in spretnosti za obvladanje sveta informacij.

Bibliotekarstvo:
  • Področje:
    operacije pri nabavi, obdelavi, urejanju in izposoji gradiva v knjižnicah
  • Kompetence:
    seznanjenost z nastankom in razvojem bibliotekarstva kot znanosti in dejavnosti, usposobljenost za opravljanje del pri nabavi, obdelavi, urejanju in posredovanju knjižničnega gradiva in informacij, ter sposobnost komuniciranja z uporabniki za posredovanje knjižničnega gradiva in informacij iz njega ter o njem.
Informacijska znanost:
  • Področje:
    opravila pri urejanju informacij (urejanje arhivov, dokumentacije), vzdrževanje spletnih strani in drugih informacijskih sistemov (pomočnik urednika informacijskih sistemov)
  • Kompetence:
    seznanjenost z nastankom in razvojem informacijske znanosti, poznavanje področij informacijske znanosti in povezav z drugimi vedami, razumevanje osnovnih načel organizacije znanja, poznavanje informacijskega cikla, usposobljenost za uporabo informacijske tehnologije za upravljanje z informacijami
Knjigarstvo:
  • Področje:
    založniška opravila v založbah, ki se ukvarjajo s produkcijo tradicionalnih knjižnih besedil na različnih nosilcih
  • Kompetence:
    razumevanje organizacije in narave dela v založniško-medijskih hišah v družbenem in zgodovinskem kontekstu, razumevanje uredniške, trženjske, oblikovalske in proizvodne funkcije založniškega procesa, ter oblikovanje in urejanje informacij.